NARAVNE ZNAMENITOSTI
NARAVNE ZNAMENITOSTI
Reke in izviri, Rastlinstvo in živalstvo, Naravne znamenitosti
Cerkvenjak, 2236 Cerkvenjak
Naravna dediščina je bogastvo žive in nežive narave; naravnih posebnosti, ki so prvobitne, pristne, avtohtone, izjemne, redke, stare, pestre, raznovrstne, izobraževalne ali prepoznavne.
IZVIR LÜBE VODICE
V Andrencih najdemo izvir, ki po pričanju prednikov, ni nikoli usahnil, tudi v največjih sušnih obdobjih ne. Zaradi slednjega so mu domačini nadeli ime Lüba vodica, ki se je ohranilo tudi v današnjih časih. V davnini je ob izviru stalo tudi naselje, ki pa bi naj bilo v grozovitem potresu uničeno. Od takrat ni v bližini izvira nihče več postavil hiše, voda pa tam še vedno izvira.
JOHANEZOVA TRTA - POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU
Najstarejša trta na svetu, vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, ki že več kot štiristo let raste in rodi na mariborskem Lentu ob reki Dravi, raste tudi v Cerkvenjaku. Cepič te znane štiristoletne vinske starke, ki je znan pod imenom "modra kavčina ali žametna črnina", je na rezi Stare trte bil s strani gospodarja Stare trte župana MO Maribor g. Borisa Soviča, podeljen občini Cerkvenjak. V okviru prireditev ob vstopu Slovenije v EU, so jo slovesno 24.4.2004 posadili na platoju pred gasilskim domom v središču Cerkvenjaka in jo poimenovali " Johanezova trta ".
V mesecu maju 2010 je Občina Cerkvenjak pristopila k izdelavi celostne podobe Johanezovega vina. Grafično podobo je na osnovi predloga župana g. Jožeta Kranerja in občinskega viničarja g. Ivana Janeza Pučka, izdelalo podjetje IKARUSS iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Celostno podobo Johanezovega vina sestavlja: listina o vinu z Johanezove trte steklenica obešanka za steklenico embalaža za steklenico Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, je leta 2010 napolnilo prvo steklenico protokolarnega vina z Johanezove trte.
ŽUPETINŠKI HRAST
Za mogočni hrast v župetinški grabi ve le malo ljudi, čeprav je malo takih hrastov v Sloveniji. Obseg debla meri 7m. Njegove dvojnike najdemo v okolici Krškega, Sp. Ščavnici, Čakovi in morda še kje, a jih naravovarstveniki nimajo v evidenci, tako kot tudi velikana v Župetincih ne. Njegova starost se giblje od 300 do 400 let.
V letu 2000 so se domačini odločili in uredili okolico hrasta, saj ga je prej obdajalo gosto grmičevje. Pod njegovo krošnjo so postavili klopi in uredili potko do hrasta, tako da si ga lahko vsak ogleda in posedi pod njim.
