 |
|
| Kako pospešiti kmetijsko proizvodnjo |
|
Vedno bolj se postavlja v ospredje problematika majhnih kmetijskih obratov.
Razgibanost Slovenije in različne klimatske razmere nam omogočajo pestrost kemijske proizvodnje.
Velik del Slovenije je poleg sadjarske, vinogradniške in vrtnarske proizvodnje, primeren tudi za živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo.Od količine pridelane krme na travnikih in delno na njivah je odvisen stalež živine.
S hlevskim gnojem vzdržujemo rodovitnost tal in zmanjšujemo potrebe po mineralnih gnojilih. V ravninskih predelih, kjer je več njivske zemlje kot travnikov in so potrebe po hlevskem gnoju velike, je pridelava krme z njiv upravičena.
Na njivah v glavnem pridelujemo prehrambene pridelke za ljudsko prehrano. Kot vmesni člen v njivskem kolobarjenju pa se lahko vključijo strniščni posevki za prehrano živali.
Kolobarjenje oz. izmenjava poljščin na določeni parceli je zelo pomembna, če se želimo izogniti raznim boleznim, škodljivcem in zaplevljenosti in s tem v zvezi z zaščitnimi ukrepi oz. uporabi pesticidov. Po žetvi žita lahko vključimo v kolobar razločne krmne dosevke. Ti preprečujejo zaplevljenosti in s tem v zvezi z zaščitnimi ukrepi oz. uporabo pesticidov. Po žetvi žita lahko vključimo v kolobar različne krmne dosevke. Ti preprečujejo zaplevljenost, izsuševanje tal in propadanje strukture. Dajejo pa tudi velik pridelek krme v kratki rastni dobi (60-90 dni).
Križnice imajo kot strniščni posevek določene prednosti zaradi majhne porabe semena in nizkih stroškov za seme, dobre pokrovnosti tal, visokega pridelka in vsebovanosti beljakovin. Pridelek je odvisen od količine humusa v tleh.
Tla bi bilo potrebno postopoma izboljšati ne le z organskim gnojenjem, pač pa tudi z mineralnimi gnojili, v katerih naj bo večji delež fosforja. V nekaj letih bi tako lahko izboljšali rodovitnost tal na raven srednje dobro založenih tal s hranili (kategorije B7-12mgP2o5 in 14-21mgK20/100 g tal).
Analizo tal je priporočljivo ponoviti po 3-4 letih.
Skrb za naše kmetijstvo ne sme biti prepuščeno naključju, pač pa skrbnemu strokovnemu delu.
|
|
|
